[ Pobierz całość w formacie PDF ]

pri0 el kot Slovenec in kot ãlovek zato, da se borim pro-
ti sovraÏniku na0 e domovine, to je vse.«
»Îe, Ïe. Ampak kot mislim, tako tudi govorim,« je
zamrmral brigadni.
»Pusti to, pusti,« je rekel Potokar, »moÏ se je vãeraj
izkazal.«
»Koliko ãasa boste ostali pri nas, tovari0 iz divizije,«
je hladno vpra0 al brigadni.
»Deset, petnajst dni,« mu je ta odvrnil.
»âe bo medtem ofenziva, ali se boste vrnili?« je nada-
ljeval brigadni in ga pozorno poslu0 al.
»Ne, ta ãas bom ostal v brigadi, ãe tudi se Ïe danes
popoldne zaãne ofenziva,« mu je odvrnil PodrÏaj. Pojas-
nil je, da ga je poslal komandant divizije in da bi v tem
ãasu rad pomagal pri notranji organizaciji. Divizija nima
231
NA·I OBRAZI
BESeDA
temeljitega pregleda nad delom. PodrÏaj je umolknil in
pogled mu je drsel od Potokarja na brigadnega in nazaj.
»S poroãili se res ne utegnem ukvarjati,« je nejevolj-
no odvrnil brigadni. »To je naãelnikovo delo. Prekleto je
naraslo delo v brigadi, odkar je kapitulirala Italija. Prej
je brigada 0 tela tri sto, 0 tiri sto moÏ, sedaj pa veã kot ti-
soã dve sto. Voditi mora0 v boj, uãiti novince, graditi
bolnice, urejati odnose s podroãjem, organizirati teãa-
je, seminarje, ustanavljati nove odseke in oddelke, pre-
mikati hitro, sam skrbeti za prehrano. Obve0 ãevalci so
mi0 je vode vredni. Kurirji bi pili, kvartali in se z Ïenska-
mi igraãkali. Komandirji so 0 e mladi. Torej skaãi sem in
tja. Vsega tega oni v diviziji ne vedo. Sosednja brigada se
ti umakne pa 0 e obvestila ne po0 lje, kot bi se spodobilo.
In nabralo se je teh propagandistov, pa 0 e pu0 ke ne zna-
jo drÏati. Nekateri kvartajo, namesto da bi uãili novin-
ce voja0 kega reda. In 0 e ta oslarija, da bo vojna konãa-
na ãez mesec ali dva. Hudiãa bo konec. Menda bomo
tekli 0 e desetkrat ali pa 0 e veãkrat. In ti Ïenski obiski.
,Kaj je z na0 im? V skrbeh sem. Na0 se je prehladil. No-
gavice sem mu prinesla. Na0 Ïe dolgo ni pil ãaja.
Na0 emu se je rodil otrok. Pri nas se bo krava otelila pa
bi ga za dva dni potrebovala domov. Vãeraj sem odgnal
osem Ïensk. Tudi meni doma vse hudiã jemlje, pa Ïena
niã ne reãe. Tam je okroÏje, rajon in podroãje, pa naj
urejajo. Brigada ni semenj, je borbena enota. Potreboval
232
NA·I OBRAZI
BESeDA
bi 0 tirinajst dni brez bojev, da bi zgradil dobro notranjo
organizacijo brigade in da bi novince in biv0 e belãke
nauãil ravnati z oroÏjem . . .
Potem pa 0 e to: najbolj0 e ljudi zahtevajo v korpus, CK,
divizijo, okroÏje, podroãje. âe jih ne dam takoj, nisem
na liniji, mi grozijo. Po vi0 jih 0 tabih se pa gnete polno
sposobnih ljudi. No, to sem vam kar tako zmetal, da ne
boste mislili, da ne vem, kako je v moji brigadi.«
Iz torbice je vzel voja0 ki zemljevid. PodrÏaj se je
spomnil jutranjih kvartopircev v diviziji. Mislil si je: ti
kar govori. Tvoji bodo 0 e kar naprej kvartali. Brigadni je
razgrnil zemljevide po mizi in PodrÏaju pokazal, kje ima
na poloÏaju tri bataljone. PodrÏaj je pogledal in rahlo
ugovarjal.
»Imam obãutek, da je na desnem hribu premalo bor-
cev.«
»Hm, ob tej poti,« mu je odgovoril brigadni, »je teÏki
mitraljez in petnajst borcev. Nanje se kar zanesem. Si-
cer pa boste 0 li z menoj in bova na poloÏaju videla, za
kaj gre.«
PodrÏaj je prav pazljivo gledal na zem-ljevid in vest-
no sledil slehememu gibu. Opazil je, da ima moÏ vse tri
bataljone preveã raztegnjene.
»Da, fronta je dolga osem kilometrov, vendar je do-
bra povezava s kurirji.«
233
NA·I OBRAZI
BESeDA
»In rezerva? Kako je z njo?« je vpra0 al. Brigadni ga je
pogledal in rekel: »Rezerva je pa ãetrti bataljon tukaj v
vasi. Nemci samo tipljejo, zdaj tu zdaj tam. Niã ne kaÏe,
da pripravljajo kaj veãjega. Sicer pa smo budni.«
PodrÏaj je zami0 ljeno povedal: »V vojski sovraÏnika
ne sme0 podcenjevati. Najmanj pa te Nemce, ker so bolj
sposobni vojaki, kot so bili Italijani. Saj to menda sam
ve0 .«
Brigadni je zlagal zemljevide. Kuharica je prinesla ãi-
stega mo0 ta. V sobi je bilo soparno. Od daleã so se sli0 ali
minometi. Vmes so zadrdrali mitraljezi. Brigadni je ste-
kel na prag hi0 e in poslu0 al. PodrÏaj je stal zraven nje-
ga.
»Na poloÏaj bova 0 la.«
Zavpil je: »Kurirji, konje! Hitro!«
Na prag je pri0 el tudi naãelnik Potokar. »Bataljon v
vasi naj bo pripravljen!«
Kmalu je na penastem konju pridirjal 0 tabni kurir.
Skoãil je s konja, pozdravil in brigadnemu dal pismo. S
poloÏaja je pisal komisar, da naj takoj pride in da so se
na podroãju glavne poti umaknili nazaj. Nemci so jim
zaplenili teÏki mitraljez. Trije so ranjeni. Brigadni je
zaklel.
»Hudiãa, mitraljez smo izgubili.« Zmeãkal je pismo in
ga odvrgel. PodrÏaj je molãal in opazoval brigadnega.
Zavihtela sta se na konja. Spremljali so ju 0 tirje kurirji,
234
NA·I OBRAZI
BESeDA
med njimi Dominik. Skozi vas so jezdili v skoku. Konji
so v strmino poãasi lezli. Spotoma sta molãala in po-
slu0 ala enakomerno streljanje in treskanje granat.
»Na nekaj bi vas opozoril,« je spregovoril PodrÏaj.
»Kaj pa, kaj?« ga je vpra0 al brigadni komandant.
»Dobili ste sporoãilo, kdaj se je zaãela borba. Poroãilo
vam je napisal brigadni komisar. On vas je seznanil z
najvaÏnej0 im in poslal k vam kurirja. Gori na poloÏaju se
tolãejo. Imate sposobne bataljonske. Tako pravite, ker
jih poznate. Nemci so zaplenili teÏki mitraljez, ki ga po
va0 em ne bi smeli. To vas je tako razjezilo, da ste pismo
zmeãkali in ga odvrgli. Tega ne bi smeli.«
Brigadni ga je osorno pogledal in odvrnil: »Prav ima-
te. Jaz se na pismene stvari poÏviÏgam! Jezilo me je, ker
ste rekli, ko smo gledali te preklete zemljevide, da lah-
ko Nemci ob tisti poti naredijo sunek. No, pa so ga. In
0 e to. Vi ste 0 olan oficir in na pismene stvari nekaj das-
te.« âez ãas pa je pojasnil: »Jaz raj0 i udarim sovraÏnika,
kot da bi pisal. Komisar pa ne more biti brez koman-
danta, ãeprav je pogumen.«
Po ozki stezi med drevjem sta prilezla na poloÏaj. Ob
jarku so na nosilih leÏali ranjenci. Mitraljezi so peli na
obeh straneh in treskanje granat se je sli0 alo na daleã.
Grom se je odbijal od gora. Iz neke grape je ves zasopel
pri0 el brigadni komisar. Obraz je imel siv od cestnega
prahu. Naglo je poroãal, kako je bilo. »Borci pri teÏkem
235
NA·I OBRAZI
BESeDA
mitraljezu so zagledali veverico. Lovili so jo in se odda-
ljili od teÏkega mitraljeza. Nemci so to opazili in naglo
udarili. Zaenkrat so trije ranjeni, padel ni 0 e nihãe.
Nemci se pa le noãejo umakniti. Na poloÏajih ostalih
dveh bataljonov je mirno.«
Brigadni je pomolãal in potem kratko rekel: »Zveãer
jih bomo vrgli nazaj, da ve0 . To je pa operativni iz divi-
zije, pi0 e se PodrÏaj.«
Brigadni komisar ga je malomarno pogledal in ga
pozdravil. »Pa neke Ïenske so pri0 le na obisk k novin-
cem. Eno uro sem jih prepriãeval, preden so od0 le. So
bile vse Ïive, da je bilo kaj.«
»Nagnal bi jih s patrolo, hudiãe babje,« je zagodrnjal
brigadni in pozorno poslu0 al streljanje. »Neznane Ïen-
ske na poloÏaju nimajo kaj iskati,« je hladno rekel Po-
drÏaj.
»Komisar sem in vem, da se moram z ljudmi pogov-
arjati,« je vzvi0 eno dejal in mu obrnil hrbet.
Krenila sta po poloÏaju. Borci so leÏali, kleãali ali stali
za drevesi in nemirno obraãali oãi sem in tja. Nekateri
so zatiskali oãi in streljali v zrak. PodrÏaj se je sklonil k
enemu borcu in mu rekel: »Kdo te je tako nauãil, a?«
Prepla0 eno se je bledikasti novinec ozrl in 0 epnil:
»Vãeraj sem pri0 el v brigado. In vojak nisem bil nikoli.
Bojim se. Niso me nauãili, kako se strelja. Kadar poãi, se
stresem.«
236
NA·I OBRAZI
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]