[ Pobierz całość w formacie PDF ]

in je spreobrnil veliko tiso� ljudi k pravi veri. V tem kra-
ju pa so zabredli na0 i kmetje in gra0 �aki v prej0 njo ne-
marnost. Od starosti in viharjev se je poru0 il drugi pot
�ude�ni kri�. Ker ni bilo nikomur mar, da bi ga na novo
postavil, se je s�asoma celo pozabilo, kje da je stal. Ker
Pre�en�ani in Mirnope�ani studenca bo�jih darov in
blagoslovov niso hoteli imeti doma, jih morajo iskati z
velikim trudom in stro0 kom na Kumu, v Brezju, na Sveti
gori in po drugih daljnih krajih, in se jim 0 e rado pripeti,
da pridejo domov prazni.
Moja druga povest je bolj vesela, res 0 koda, da se ji ne
more dosti verjeti. V Jablanu je �ivel mo�. Ta mo� je imel
sina. Sinu se je reklo Gregec. Gregec je bil jako priljuden
55
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
otrok. Bil je priljuden proti vsakemu �loveku, pa tudi
proti vsaki �ivali. Enkrat ga je pustila mati samega doma
in mu dala skodelico mleka, da bi jo laglje �akal. Gregec
zajema mleko, ki mu je bilo najljub0 a jed. Skozi vrata se
priplazi ka�a. Ko ga zagleda, ho�e pobegniti. Gregec pa
je ni poznal, kaj je, pa jo je vendarle za�el klicati: ,Na,
ti�ek, na! Gotovo si la�en, dal ti bom mleka. Ka�a se
vrne in pride k njemu. Ko se nasrka mleka, odleze dalje.
Gregec vpije za njo: ,Le pridi 0 e drugikrat! Kar bodo pri-
pravili mama zame, bo0 dobil tudi ti. Tako je hodila k
njemu ka�a vsak dan. On jo je napasel, bo�al in se prav
prisr�no z njo pogovarjal. Kmalu ni mogel biti ne on
brez ka�e ne ka�a brez njega. Od konca ga je mati sva-
rila in rekla, da je ka�a huda �ival, katere se je treba bati
in varovati.
Ko pa se je prepri�ala, da mu ne stori ni� �alega, ga je
nehala svariti in smel se je ves dan igrati s ka�o. �e po-
no�i mu je le�ala pod posteljico in zjutraj ga je pri0 la ona
najprva pozdravit in poljubit. Gregec je shodil in za�el
hoditi na pa0 o. Ka�a je 0 la vsak dan z njim tja in nazaj in
mu je na pa0 i kaj lepo pomagala in koristila. Druge ka�e
so mu hotele sesati krave, ona pa se je zakadila vanje in
jih spodila. Lazila je sem ter tja po hosti in je vsako do-
bro re� zapazila in zavohala. Pri0 la je h Gregcu nazaj pa
ga je peljala tja, kjer so rasle najlep0 e jagode ali gobe, ali
pa mu pokazala pti�je gnezdo ali kaj drugega takega. Ko
56
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
je 0 e bolj odrastel, mu je pomagala loviti pti�e, jazbece,
zajce, lisice, polhe in druge �ivali. Naznanila mu je kraj,
kje se nahajajo, pa je ujel toliko, da ni 0 el nikoli s praz-
no torbo domov. Pastirji so mu to sre�o zavidali, pa so
se dogovorili, da ga morajo tako pretepsti, da se ne bo
drznil nikoli ve� priti na pa0 o ali v hosto. Kaj radi bi se
bili lotili tudi ka�e, pa so se je bali. Ko so Gregca obsuli
in vrgli na tla, pri�vi�ga ka�a in pi�i najstarej0 ega pastir-
ja, da je 0 e tisto uro poginil. Njegovi tovari0 i se od stra-
ha razlete in od takrat se ni nih�e ve� dotaknil Gregca.
Gregec je odrastel in o�e mu veli: ,Na0 el sem ti ne-
vesto, mora0 se 0 e ta teden z njo poro�iti. Gregec ni �ul
z veseljem te novice. Bil si je na0 el dobro, ali ubogo lju-
bico, katero bi moral zdaj zapustiti. O�e je gledal le na
denar in ni maral za ubogo nevesto. To je Gregec vedel
in mu ni hotel zanjo ni� povedati. O�e mu je rekel, da
naj se napravi lepo, kar najbolj more, ker je imela priti
bogata nevesta na ogled. Gregec se ni 0 el preobla�it,
ampak je sedel v kot in se je milo jokal. Nevesta ga naj-
de v prteni opravi, ali se zato ni� ne namrdne. Rekla je:
,�enin je brhek, da si zalj0 ega ne �elim. Prtene cape bom
vrgla bera�em, njega pa bom oblekla v bar�unaste hla�e
in svilnato janko. Toda to pa velim, da s ka�o ne bova
�iveli pod eno streho. �e je ne ubijem, ima od mene
oblast, da me sme pi�iti v jezik. Ka�a je to �ula in smuk-
nila iz hi0 e. Domov je ni bilo cel dan in celo no�. Gregec
57
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
je mislil, da se je ustra0 ila hude neveste in pobegnila v
hosto. Zjutraj je �aloval po zgubljeni ljubici, popoldne
tudi po zgubljeni ljubi �ivalci. Drugi dan pride sporo�i-
lo, da je pri0 la ka�a v nevestino spalnico, jo pi�ila v je-
zik in umorila. Gregec je bil vesel brez konca in kraja.
Zdaj ni skrival ve� svoje ljubice, ampak je vpra0 al o�e-
ta, �e dovoli, da se vzameta. O�e pravi nejevoljno: ,Prvo
nevesto sem ti jaz izbral, drugo si poi0 �i sam, kakor je
pri nas navada. Ali to ti velim, da ne sme prinesti manj
dote ko tiso� kron, kolikor bi jih bila prinesla prva. Gre-
gec je 0 el ves oto�en in pobit iz hi0 e in je poto�il ka�i
stisko svojo in svoje ljubice. Ka�a ga je razumela in 0 la
iskat. �ez osem dni pride nazaj in migne Gregcu, da naj
gre z njo. Peljala ga je za hmeljni0 ki grad v globoko ko-
tanjo. Rajnki baron je ljubil kravarico in sovra�il gospo
pa ji pred smrtjo ni hotel povedati, kam je spravil svoj
denar. Ta denar je zasledila ka�a in ga pokazala Gregcu.
Bil je poln lonec cekinov, ki jih je Gregec komaj nesel.
Cekine je dal svoji ljubici. In tako je postala druga neve-
sta bogatej0 a od prve in o�e jo je zdaj rad sprejel za svo-
jo.
Tudi zanaprej je varovala ka�a Gregca in njegovo go-
spodarstvo. Pono�i so prihrumeli tolovaji. Ka�a pi�i
tistega, ki je prijel prvi za kljuko. Za�el je od bole�ine
rjuti, da so se doma�ini prebudili in tolovaje zapodili.
Hudoben sosed je vtaknil v streho Greg�eve hi0 e ogenj.
58
PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU
BESeDA
Ka�a za�vi�ga, prihiteli so ljudje in ogenj pogasili. Kadar
je kdo zbolel ali se ranil, je prinesla br� ka�a zdravilno
zel, ki je ozdravila bolezen in zacelila rano. Ka�a je na-
znanjevala Gregcu, kdaj mu je sejati, �eti, kositi in trgati,
in pridelal je vsega toliko, da mu je zmanjkovalo prosto-
ra in posode. �ito je enkrat komaj na pol dozorelo. Ka�a
je jela klicati Gregca, da naj gre �et. Zdelo se mu je �ud-
no, ali vedo�, da mu ka�a dobro svetuje, je 0 el �et. So-
sedje so se smejali in govorili: ,Gregec nori! Drugi dan
je pobila to�a in sosedje so dejali: ,Kako pameten je bil
Gregec. Dobil je vsaj nekaj vrednosti, mi ne bomo pa
ni�. Trava je komaj na pol dorasla. Ka�a zakli�e Gregca, [ Pobierz całość w formacie PDF ]